Je tudi v tebi kaj Ivana Cankarja?

Objavljeno:

Na snežen vikend (8.-9. december) smo se z udeleženci jesenskega kroga programa RR zbrali v Celjskem mladinskem centru za delavnico z naslovom Kako gradim kariero? Z nami sta bila Matija Goljar iz mladinskega podjetniškega peskovnika Ustvarjalnik ter poslovni direktor Ustvarjalnika Matic Breznik.

Najprej smo se posvetili vprašanju: kako delodajalec pregleda moj življenjepis in motivacijsko pismo, ki sem mu ju poslal? Ugotovili smo, da je delodajalca bolj strah kot nas, saj je pred njim izbira delavca, na katerega se bo moral zanesti, da mu bo pomagal uspešno peljati njegovo podjetje naprej in mu bo pomagal ohraniti ali celo povečati dobiček. Nič kaj preprosta izbira, torej!

Šele nato smo se skupaj z udeleženci zavedli, kako pomembno je, da si že z motivacijskim pismom zagotovimo pozornost delodajalca, da bo prebral še naš CV in nas povabil na razgovor, kjer ga bomo lahko osvojili.

Potem pa je prišel na plano naš notranji Ivan Cankar :

“Ampak saj jaz nisem nič posebnega.”

“Nič takšnega še nisem dosegel v življenju.”

“Študentska Prešernova nagrada ali pa prostovoljsko delo pa ja nimata nobene veze z mojo službo. Zakaj bi o tem pisal v življenjepisu?”

Zato smo preostanek dneva posvetili borbi z notranjimi Ivani Cankarji. Iskali smo načine, kako naše izkušnje, priznanja in nagrade predstavimo tako, da bo drugim jasno, kaj smo s tem dosegli ali zakaj je bila ta izkušnja pomembna za nas. V mnogih primerih smo se tudi borili s tem, da smo si odkrito priznali pohvalo. Baje imamo težavo s tem samo Slovenci.

Ko smo imeli pripravljen bleščeč življenjepis in motivacijsko pismo, so udeleženci samo še pritisnili na gumb Pošlji – ter tako nagovorili delodajalce, pri katerih si zelo želijo dobiti priložnost, da se izkažejo.

In kaj, če bodo dobili odgovor? In kaj, če ne bodo dobili odgovora? Dan smo zaključili s predavanjem in dolgim, odkritim pogovorom o tem, kako vzpostavljamo delovne odnose. Ali je zahvala primerna, ali je res tako nevljudno, če nekoga pozovemo, ker nam še ni dal odgovora? Zavezali smo se, da bomo od zdaj naprej zmeraj naredili tudi ti. follow-up in nato follow-through ali bolje rečeno: z ljudmi, s katerimi pridemo v stik, bomo razvijali iskrene odnose in držali bomo besedo za dogovore, ki jih sklenemo. Lekcijo so udeleženci uspešno osvojili: večina udeležencev je takoj po zaključku vikenda že poslala lepo zahvalo v obliki e-mail našemu predavatelju Matiji!

... in sam' greš.
Katera pot ustreza - meni?