prekarnost

 

Od leve proti desni: Meti Buh Gašparič, Tea Jarc, Rok Starič.

Na okrogli mizi, ki se je odvila v četrtek, 9. marca 2017, na Einspielerjevi 6 v Ljubljani, so se predstavili nekateri uspešni taborniki, ki so bili aktivni prostovoljci pri Zvezi tabornikov Slovenije. Tea Jarc je strokovna sodelavka pri Sindikatu Mladi Plus in freelance trenerka na področju neformalnega izobraževanja (tudi bivša predsednica Mladinskega sveta Slovenija), Jure Habjanič – Jež je direktor trženja in kadrovskih zadev pri mednarodni agenciji za medije Kliping, Rok Starič je ustanovitelj start-upa Rok’s Peanut Butter, ki je na Kickstarterju uspešno zbral zagonska sredstva, Klemen Hrovat je soustanovitelj in direktor prodaje pri podjetju Genialis, ki razvija uporabniku prijazno programsko opremo za obdelavo bioloških podatkov, Meti Buh Gašparič je doktorica biomedicine in vodja celičnih bank v biofarmacevtiki – razvojnem oddelku podjetja Lek in Tomaž Hudomalj – Hugo je samostojni novinar ter športni komentator na RTV Slovenija, ki je pogovor tudi spretno povezoval.

Gosti so se med poslušalci dobro počutili, saj so še zmeraj v stiku s taborništvom. Na fotografiji z mladimi klepeta Tomaž Hudomalj.

Predstavitvam gostov je sledila diskusija na temo oblik dela, ki se jih poslužujejo: od pogodbe za določen čas s skrajšanim delovnikom, avtorskih in podjemnih pogodb ter statusa samostojnega novinarja do pogodb za nedoločen čas. A kot je opozoril eden od gostov: zaposlitev je morda za nedoločen čas, podjetje, v katerem dela pa ne.

 

Taborništvo prinaša veščine, ki jih na trgu dela in v družbi primanjkuje

Pogovor je zavil tudi na to, kako lahko izkušnje, ki jih mlad iskalec zaposlitve pridobi kot taborniški prostovoljec, prevede v jezik zaposlovalcev ter kakšne ugodnosti lahko ponudi delodajalcu? Meti Buh Gašparič je dejala, da mladi v taborniški organizaciji pridobijo veščine, s katerimi sta po njenem trg dela in družba močno podhranjena. Izpostavila je npr. osebno odgovornost za to, da je delo narejeno do konca in tako kot naj bi bilo opravljeno.

Jure Habjanič je poudaril, da pogodba za nedoločen čas ne pomeni veliko, če ne delaš dobro in nimaš odnosa do dela.

Pogovor je dosegel vrh ob temi zadovoljstva na delovnem mestu. Rok Starič je podelil ta nasvet za mlade iskalce zaposlitve: »Meni ga je pri tabornikih povedal kolega, ki je iz starejših vrst. Rekel je: ‘Tri stvari so pomembne. Eno je delo, ki ga opravljaš, eno so tvoji sodelavci, eno je pa plača. Če dve od teh stvari nista v redu, spakiraj kovčke, najdi drugo službo. Če sta dve okej, malo potrpiš in vidiš, ali se situacija izboljša. Če nobena ni v redu, potem nimaš kaj razmišljati in pojdi drugam.« Tudi Tea Jarc se strinja: »Med mladimi smo naredili raziskavo, kaj jim je pomembno, ko iščejo zaposlitev in na samem delovnem mestu. Pokazalo se je, da si mladi v resnici želijo zaposlitev za nedoločen čas, a da so potem, ko so obupani, pripravljeni sprejeti karkoli. Tudi manj redne pogodbe, atipične oblike dela, pristanejo na kršitve in na delo na črno. Tisti, ki so že zaposleni, so označili kot najpomembnejše stabilnost in redno plačilo ter takoj na drugo mesto uvrstili odnose na delovnem mestu. Mladim je izredno pomembno, da se na delovnem mestu počutijo dobro, se ujamejo s sodelavci, da se lahko izražajo, prispevajo in da jim služba nudi kakovosten čas.« Večer se je zaključil ob mreženju v neformalnem vzdušju.

 Prisotni so se posladkali tudi z arašidovim maslom Rok’s Peanut Butter.